de  |  en  |  slo
Grad Slovenska Bistrica
V Bistriškem gradu od leta 1996 domuje Zavod za kulturo Slovenska Bistrica. Na zavodu se ukvarjamo z muzejsko in razstavno-galerijsko dejavnostjo, skrbimo za obnovo in ohranjanje naravnih in kulturnih spomenikov, organiziramo kulturne in druge javne prireditve, izvajamo pedagoško in založniško dejavnost ter se povezujemo s turističnimi in drugimi izvajalci kulture.

Poleg delavnic v gradu prirejamo tudi delavnice pod skupnim imenom Doživetje Pohorja, ki se odvijajo na terenu in so razdeljene na tri sklope: Kovačev dan, Mlinarjev dan in Pastirčkov dan. Te delavnice so namenjene prvi triadi osnovne šole, po predhodnem dogovoru, za vsaj 2 tedna prej, za min. 20 oseb. Organiziramo tudi praznovanje rojstnega dne z grajsko varuško Nano.
Zgodovina
Grad, prvotno dvor, se je leta 1227 pojavil kot sedež županije Pohorje, nato urada Bistrica in deželnega sodišča. Prvi znani lastniki tega ozemlja so bili Spanheimi, njim so sledili Babenberžani. Po njihovem izumrtju je naše kraje leta 1261 pridobil češki kralj Otokar II. Premysl. Leta 1276 pa je ozemlje prešlo v roke Habsburžanov.

Leta 1313 je bil prvič omenjen kot Burg - grad, ki pa je 1384 pogorel. Njegov naslednik je doživel več obleganj (madžarsko obleganje, Baumkirchnerjevo zasedbo, turške plenitve). Med mnogimi upravljalci so bili tudi celjski grofje. Leta 1587 je prešel iz deželnoknežje v privatno last. Prvi zasebni lastnik gradu je postala družina Vetter (kasneje pridobijo plemiški naziv von der Lilie). Med leti 1590 in 1623 ter 1651 je družina pristopila k izgradnji in obnovi gradu, po kateri je dosegel približno sedanjo obliko in velikost. Grajsko jedro je tako dobilo rahlo trapezasto zasnovo z notranjim dvoriščem in s štirimi stolpi, od tega s tremi oglatimi in enim okroglim stolpom na vogalih ter z dvoetažnim toskanskim stebriščnim hodnikom vzdolž južnega poslopja. Drugi lastniki gradu so bili še pred letom 1681 grofje Wildenstein. Ti plemiči so si ob gradu na novo uredili tudi park (200 m dolg »znameniti« gabrov drevored) po sočasni modi geometrijsko urejenih parkovnih kompozicij francoskega vzora, kjer se volji načrtovalca podreja narava, tekoča voda in kiparski okras.

Zadnji in najpomembnejši lastniki gradu so bili grofje Attems. Ignac Marija Attems je leta 1717 kupil bistriški grad od Janeza Jožefa Wildensteina in ga do leta 1721 ponovno preuredil. Zahodnemu krilu je bilo prizidano reprezentančno stopnišče, v vzhodnem krilu pa je z združitvijo dveh nadstropij nastala viteška dvorana. Leta 1721 so bila dela sklenjena s poslikavo kapele, stopnišča in viteške dvorane. Poslikave v gradu (viteška dvorana, grajska kapela, reprezentančno stopnišče) je izdelal Attemsov grajski freskant Franz Ignaty Flurer, kot se je podpisal nad vhodnimi vrati viteške dvorane, ko je leta 1721 končal s poslikavami. Te freske so najobsežnejše in najboljše Flurerjevo delo in hkrati edine podpisane in datirane v Attemsovih gradovih na slovenskem Štajerskem ter predstavljajo visokobaročni ideal iluzionistično poslikanega prostora. Dvorana je posvečena Herkulovi apoteozi (sprejemu med bogove), njegov mit pa je priljubljen motiv v baročno iluzionističnem slikarstvu. V simbolnem svetu je predstavljal krepost in fizično moč. Vse štiri stene viteške dvorane so poslikane z bogato razčlenjeno arhitekturo in s številnim figurami in raznovrstnim okrasjem.
Razstave
Ker Bistriški grad in grajski park po II. svet. vojni nista bila ustrezno vzdrževana (v gradu je bila med drugim vojašnica in kasneje socialna stanovanja), je grad vse do leta 1985 propadal. Privatni interesi ter zasebni posegi s prezidavanjem in urejanjem grajskih prostorov v stanovanjske enote, so gradu zadali odločilni udarec. Z letom 1985 se je začela načrtna in, s strani Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, strokovno podprta obnova. Ker od grajske opreme ni ostalo praktično nič, so se začele v obnovljenih prostorih urejati stalne razstave. V grad so se začele vračati vsebine in z njimi življenje. Trenutno so na gradu na ogled naslednje stalne postavitve in prostori, ki so spremljane s strokovnim vodenjem in razlago:

Največja znamenitost so freske iz začetka 18. stoletja, delo Franza Ignaca Flurerja v viteški dvorani, reprezentančnem stopnišču in grajski kapeli. Posebno pozornost je potrebno nameniti poročni dvorani s poslikavo iz začetka 16. stoletja in Galeriji grad z občasnimi razstavami. Le nekaj metrov od gradu se nahaja razstavišče Graslov stolp, objekt je namenjen občasnim razstavam in je odličen primerek srednjeveškega stavbarstva.

Ostale zbirke v gradu: Kontakt: Vodniška služba, tel.: 02 80 55 356, e-pošta: vodniki@zavod-ksb.si
Grajski park
Grajski park, kot spomenik oblikovane narave, je nastal v drugi polovici 16. stol. Prvotna geometrična zasnova parka je sčasoma izginila; ohranila se je le osrednja os z gabrovim drevoredom, medtem ko je preostala površina parka ostala oblikovana v svobodnem krajinskem slogu. Navkljub časovnim spremembam in degradacijam je ostanek parka verna podoba nekdanjega vrtnega oblikovanja. Po francoskem vzoru so ga posadili grofje Vetter. Kasneje so ga polepšali še Wildensteini in Attemsi. V širino je meril 85m, po dolžini pa nad 240m. Danes je ohranjena le slaba četrtina parka. V grajskem parku stoječe plastike Merkurja in Herkula ter doprsni kipi Štirih letnih časov s konca 17. stoletja stojijo danes v gradu Slovenska Bistrica. V 90-tih letih prejšnjega stoletja je bil skupaj z razrušenim obzidjem temeljito obnovljen. V območju nekdanjega parka se danes nahajajo: zdravstveni dom, osnovna šola, športna dvorana in nova cestna povezava.

Park je Ministrstvo za kulturo leta 1999 razglasilo za spomenik državnega pomena, zato so možnosti uporabe omejene. Vsekakor pa ste vljudno vabljeni, da se v parku ustavite, razgledate, sprehodite in razgibate.
Stik & Informacija
Grad Slovenska Bistrica
Grajska ulica 11
SI 2310 Slovenska Bistrica
Tel: +386 2 8055355 (Mateja Lešnik)
+386 2 8055350 (Tajništvo)
tajnistvo@zavod-ksb.si
www.zavod-ksb.si

Odprto
Torka do petka: od 9. do 17. ure
Sobota: od 11. do 15. ure
Ob nedeljah, ponedeljkih in praznikih zaprto, razen 8. februarja na Slovenski kulturni praznik, ko je odprto od 11. do 15. ure.
Vodeni ogledi za skupine so po dogovoru na voljo tudi izven delovnega časa. Kontakt: Vodniška služba, tel.: 02 80 55 356, e-pošta: vodniki@zavod-ksb.si.

Zemljevid
Grad Slovenska Bistrica
Interreg Slovenia
Burgenland Stiftung
RIS
BISTRA
TZD
Steiermark
Oststeiermark
Thermenland
Apfelland
Vulkanland
Burgenland
Österreich
Genuss Card