de  |  en  |  slo
Grad Lendava
Od leta 1973 deluje v grajskem poslopju Galerija-Muzej Lendava. Zavod v okviru javne službe izvaja galerijsko, muzejsko in turistično dejavnost, ob tem pa skrbi tudi za multikulturni in narodnostni vidik dejavnosti. Poslanstvo institucije je tudi zagotavljanje trajne skrbi za premično dediščino na območju Občine Lendava, programe izvaja na treh lokacijah: na Gradu Lendava, v Muzeju dežnikarstva, meščanstva in tiskarstva ter Sinagogi. 
Zgodovina
Zgodovinarji ne izkljuèujejo možnosti, da je na mestu današnjega lendavskega gradu, že pred 12. stoletjem stala utrdba, vendar pa sta njena oblika in okolišèine gradnje zaenkrat izgubljeni v mraku zgodovine. Zagotovo vemo le, da je v drugi polovici XII. stoletja na posestvu rodbine Hahót-Buzád, na obmoèju nekdanje zalske županije stalo 19 utrdb; med te sodi tudi lendavski grad. Doslej najstarejši odkriti pisni vir o Dolnji Lendavi je darilna listina iz leta 1192, ki prièa o pridobljenem lastništvu rodbine Hahót (Hahold) nad krajem "Alsó-Lendva” (Dolnja-Lendava). Že v prvi polovici XIII. stoletja je Lendava postala gospodarsko središèe dolnjelendavske veje rodbine Hahót-Buzád. Grad je bil v preteklih stoletjih veèkrat povsem obnovljen in prezidan. Ena takih obnov je bila pod taktirko Istvána Alsólendvaija I. (István Hahót I.) v XIII. stoletju, po tatarskih pohodih in napadih èeškega kralja Otokarja II. Pomembno pa je omeniti tudi, da je rodbina Hahót (poznejši dolnjelendavski Bánffyji) kar tri stoletja sodila med najbolj ugledne madžarske plemiške družine, kar seveda ni ostalo brez posledic za razvoj Lendave. Njeni èlani so bili veèkrat imenovani za bana Slavonije in Hrvaške, medtem ko je najvišja èast bila izkazana Jánosu Bánffyju VI., ki ga je madžarski kralj János Szapolyai imenoval za palatina. Dolnjelendavska veja Bánffyjev je postala najpomembnejša srednjeveška rodbina v županiji Zala. Rodbina je v XIV. stoletju prevzela ime Alsólendvai Bánffy. Ime Bánffy izvira iz madžarske besedne zveze "bán fia”, kar v prevodu pomeni "banov sin”. Glede na zgoraj omenjeno pa postane samoumevno, da je razvoj srednjeveške Lendave neposredno povezan z rodbino Bánffy. Madžarski kralj Lajos I. je 28. oktobra 1366 Lendavi podaril sejemske pravice in to pod enakimi pogoji kot na primer Budimu. Od leta 1378 se Lendava omenja kot opidium, leta 1389 pa je poimenovana kot civitas. Med podložniki med drugim najdemo èevljarje, tkalce, mesarje, kuharje, zlatarje, trgovce, krojaèe. V okolici so delovali številni mlini, mesto je imelo zdravnika ter neodvisno sodišèe. Pojav razliènih industrij, daje jasen znak, da je mesto Lendava, utrjeno z grajsko utrdbo, postalo središèe širše okolice. Lendava je ostala pomembno središèe tudi v XV. stoletju. Bánffyji so bili vdani pristaši kralja Matjaža. Sam Miklós Bánffy VI. je vodil spremstvo, izvoljenke madžarskega kralja Matije Corvina, princese Beatrice iz Neaplja na madžarska tla. V spremstvu bodoèe kraljice, ki je prenoèila na lendavskem gradu, je bila tudi Erzsébet Szilágyi, mati kralja Matjaža. Nekaj let kasneje, in sicer 28. avgusta leta 1480, se je tod mudil tudi sam kralj. Širjenje reformacije ni obšlo niti Lendave. Tudi Bánffyji so prestopili v protestantsko vero, kar je imelo pomembne kulturno-zgodovinske posledice, za Lendavo. Leta 1573 so v mestu ustanovili tisto tiskarno, ki je svojèas bila zelo pomembna za protestantizem na madžarskem. To je tiskarna Rudolfa Hoffhalterja, ki jo je Miklós Bánffy VI. gostil na svojem dvoru v Lendavi. V omenjeni delavnici so med drugim izdali tudi tri doslej znane knjige protestantskega pridigarja Györgya Kultsárja, napisane v madžarskem jeziku. Najznamenitejša med njimi je "Postilla”. Konec XVI. in v zaèetku XVII. stoletja je prisotnost Turkov na zahodnem Madžarskem pomenila stalno nevarnost tudi za lendavski grad in njegovo okolico. Ta je svoj pomen še okrepil po tem, ko so turki zasedli Szigetvar in Kanyizso. Po doslej znanih podatkih je bila najveèja bitka leta l603, ko je približno 800 vojakov in 500 domaèinov branilo svoja življenja in imetje, svojo državo in Evropo, pred takrat najzloglasnejšim sovražnikom. Ni nepomembno, da Turki lendavskega gradu nikoli niso zavzeli.
Na prihodnost in razvoj mesta je zelo neugodno vplivalo izumrtje rodbine Bánffy, kar se je zgodilo leta 1645. Leta 1646 je posest dolnjelendavskih Bánffyijev podedovala rodbina Nádasdy, a jo je zaradi politiènih sporov po petindvajsetih letih izgubila. Do posesti se je dokopal Pál Esterházy, ki je dal, v znak vdanost avstrijskemu cesarju Leopoldu I., prezidati tudi lendavski grad. Grad je tedaj dobil današnjo podobo s tlorisom v obliki èrke "L”. Razgibano in funkcionalno obzidje z utrdbami so v komunistiènem režimu leta 1947 porušili. V Lendavi je že v XVI. stoletju delovala šola. Tudi v lendavskem gradu je imela svoje prostore, in sicer med leti 1872 in 1896, tj. do izgradnje mešèanske šole. Med obema vojnama so grajske prostore zasedli vojaki kraljevine Jugoslavije, po drugi svetovni vojni pa je v njem ponovno delovala osnovna šola.
Od leta 1973 deluje v grajskem poslopju zavod Galerija-Muzej Lendava.
 
Zbirke
Grad na preži
Replike hladnega in strelnega orožja, vojaške opreme, zastav in drugih rekvizitov. Razstava pripoveduje zgodbo gradov, ki so bili braniki Evrope pred turškimi napadi.
 
Kultura hetiškega ljudskega tekstila (etnološka razstava)
Razstava predmetov in fotografij o pridelavi in predelavi konoplje ter lanu ter prikaz vloge tekstilij v hetiškem gospodarstvu.
 
Lapidarij in Sakralna dedišèina Lendave
Razstava kamnitih ostankov nekdanjega grajskega obzidja ter treh baroènih kamnitih kipov iz okolice Lendave.
 
Spominska soba Györgya Zale
György Zala (1858 – 1937) – kipar, eden najvidnejših rojakov mesta Lendava. Njegovo najbolj znano delo je milenijski spomenik na Trgu herojev v Budimpešti.
 
Spominska soba Štefana Galièa
Štefan Galiè (1944-1997) – akademski slikar in grafik. V spominski sobi je poleg njegovih grafik razstavljena tudi njegova zbirka metuljev.
 
Male plastike v bronu
(Mednarodna likovna kolonija Lendava)
Zbirka male plastike v bronu, nastalih v okviru Mednarodnih likovnih kolonij Lendava
V delovanju zavoda GML igra, vse od njenih zaèetkov, pomembno vlogo tudi likovno-umetniška dejavnost. Mednarodna likovna kolonija – Lendava, ki jo na lendavskem gradu prirejajo od leta 1973 je le ena takšnih, edinstvenih likovnih manifestacij. Od leta 2005 si prizadevajo za ohranjanje starodavne kiparske tehnike odlivanja v bron.
Razstave
Cilj zavoda GML je ustvariti mednarodni ugled, zato si prizadeva v Lendavi ustvariti pomembno središèe likovne umetnosti, kamor želi privabiti razstave umetnikov svetovnega formata. Tako so v projektnem sklopu Velikani svetovne likovne umetnosti na lendavskem gradu v preteklih letih uspeli gostiti klasike, velika imena likovne umetnosti kot so: Rembrandt, Picasso, Dalí, Miró, Chagall, Vasarely, Kokoschka, Mucha,... 
Stik & Informacija
Grad Lendava
SI-9220 Lendava, Banffyjev trg 1
Tel: +386 (0)2 5789260
info@gml.si
www.gml.si/sl/

Odpiralni èas
Poletni delovni èas (od marca do oktobra): ponedeljek–petek: 8.00–18.00; sobota, nedelja in prazniki: 10.00–18.00.
Zimski delovni èas (od novembra do februarja): ponedeljek–petek: 8.00–16.00; sobota 10.00–14.00; nedelja: zaprto
Grad je zaprt na praznike: 1. in 2. januar, Velika noè, 1. november, 25. in 26. december

Zemljevid
Grad Lendava
Interreg Slovenia
Burgenland Stiftung
RIS
BISTRA
TZD
Steiermark
Oststeiermark
Thermenland
Apfelland
Vulkanland
Burgenland
Österreich
Genuss Card